Kaj je torakalna(prsna) hrbtenica in zakaj je tako pomebna?

To je področje med vratnim in ledvenim delom hrbtenice, ki obsega vse skupaj 12 vretenc. Nanjo se zadaj pripenjajo rebra, ki skupaj s prsnico spredaj tvorijo prsni koš oziroma po domače rečeno znano »košaro«, znotraj katere se nahajajo izjemno pomembni vitalni organi, kot sta na primer srce in pljuča. Tako zaradi reber kot zaradi zaščitne funkcije je ta del hrbtenice bistveno bolj tog oziroma manj gibljiv napram vratni in ledveni hrbtenici. Vendar je potrebno poudariti, da je iz anatomskega vidika ravno tako prilagojena za gibanje v vse smeri.

Zakaj prsno hrbtenico pogosto izključujemo oziroma nanjo pozabljamo?

Pozabljamo predvsem zato, ker je pogostost bolečin največkrat ravno v področjih ledvenega in vratnega dela hrpta, in zakaj bi to logično povezali s torakalno hrbtenico? Še posebej, zakaj bi bil lahko problem ravno tam, kjer je gibanja manj, ko pa se konstantno pogovarjamo o nepravilnih vzorcih gibanja, preveč gibanja, premalo stabilnosti in delo vedno usmerjamo v samo stabilizacijo – ni torej logično, da stabilnost pomeni manj bolečin? To je vse res, vendar se tukaj nikoli ne vprašamo izjemno pomembnega vprašanja: ali sta vratni in ledveni del hrbtenice, ki sta v osnovi že zelo gibljiva, še bolj gibljiva zaradi togosti torakalnega dela hrpta? Res je, prsni koš je že v osnovi manj gibljiv, ko pa je gibanja več v ledvenem in vratnem delu, je odgovor telesa kompenzacija, ki v tem primeru pomeni: »Aha, postati moram še bolj tog, ker je gibanja preveč,« to pa pripelje do še več gibanja tam, kjer ga želimo pravzaprav ne omejiti, ampak stabilizirati.

Na sam tog oziroma bolj rigiden del hrbtenice pa seveda vplivajo tudi vsakodnevne statične obremenitve, kot so na primer sedenje, temu zraven pa lahko še primešamo psihološki napor, odgovornost, zaključevanje projektov, kar nas na neki točki tudi pahne nezavedno v bolj napet položaj, saj je na delu simpatični živčni sistem, naše dihanje pa kot nalašč postane plitko, prsni koš, trebučna prepona in medreberne mišice izgubljajo svojo funkcijo in delo prevzamejo pomožne dihalne mišice – ene izmed teh so tudi na vratu.

 Kaj pravi nevrologija?

Tukaj je izjemno pomembno poudariti tako mehanski kot nevrološki vidik. Mišična napetost in mehanske spremembe so legitimne, še posebej pri športnikih, kjer se mišica konstantno krči in porablja velike količine energije – taka mišica je na otip napeta, hipertonična in mehansko spremenjena zaradi mikropoškodb. Na drugi strani imamo statičen položaj, kot je recimo prej omenjeno sedenje, ko nam glava počasi leze naprej, prav tako ramena. Tukaj ni pretiranega napora, ni konstantnega krčenja, ni mikropoškodb, je predvsem nevrološki odziv telesa. Sprednja mišična veriga je skrajšana in zakrčena – rezultat je, da nas vleče skupaj. Zadnja mišična veriga je zaradi statičnega položaja manj aktivna oziroma popolnoma neaktivna, zato veliko lopatic postane manj gibljivih in rotiranih navzven. Znotraj tega procesa se dogaja ena sama nevrologija: receptorji za zaznavanje telesa v času in prostoru pošiljajo v možgane informacijo o določenem položaju, telo pa se na ta položaj adaptira, žal največkrat negativno. Zaradi tega zadnja mišična veriga postane preraztegnjena – ne zato, ker jo dejansko nekaj zateza, ampak ker nam to javlja živčni sistem glede na položaj, kateremu se prilagaja. To pa pomeni naslednje: manjši krvni obtok skozi zadnjo mišično verigo – ravno slabši krvni pretok pa pomeni kopičenje vseh stranskih produktov, ki bi se sicer morali skozi ta isti obtok odplakovati. Tam zastajajo in dražijo receptorje za bolečino, ki pa so zelo občutljivi na kemijske spremembe oziroma v tem primeru presnovne produkte, in v možgane javljajo bolečino.

Zelo pomembno je tudi poudariti, da vsaka sprememba v prsnem delu hrbtenice vpliva na spremembo v vratnem in ledvenem delu, čisto biomehansko, tudi če sedeče položaje trenutno izključimo. S tem poudarjam, da lahko na bolečine ali težave vpliva zares več dejavnikov in težko tako kot povsod najdemo samo en vzrok. Pa tudi ni nujno, da je bolečina v vratu vedno povezana samo s torakalnim delom preko mišic; lahko gre za spremembo, ki bo spremenila položaj vratu, ta pa bo bolj izpostavljen položajem, kjer se vratna hrbtenica obremenjuje, in to povzroča bolečino ter omejeno gibljivost.

Zakaj je torej mobilizacija torakalne hrbtenice tako pomembna?

Na ta način, kot sem že prej povedal, z mehanskim pasivnim gibanjem, ki ga izvaja terapevt, vplivamo predvsem nevrološko in tako prsni hrbtenici z gibanjem v vse smeri povrnemo naravno gibanje. In ravno tu se zgodi ta nevrološki odziv, ki zaznava, da je prej tog in bolj rigiden del hrbtenice postal sedaj bolj gibljiv. Odgovor na bolj gibljivo prsno hrbtenico pa je, da postaneta sedaj vratna in ledvena hrbtenica bolj stabilni kot pozitivna kompenzacija, kar nekaterim izmed vas, ki redno in pridno delate vaje za ledveni ali vratni del, še dodatno pripomore.

Ali je masaža dovolj, da se stanje nevtralizira?

Iskreno povedano – ja in ne. Z masažo vplivamo tako mehansko kot nevrološko, ker tkivo, ki je bilo prej zakrčeno, postane sedaj bolj prekrvavljeno ter prožno, in to zagotovo zmanjša občutek napetosti. Istočasno skoraj da ni junaka, ki mu masaža ne bi odgovarjala, ravno to pa nam da še eno izjemno pomembno informacijo: sproži se še parasimpatični odziv telesa. Telo se umiri, um se umiri, dihanje se upočasni, zniža se krvni tlak, telo pa v tem stanju proizvaja razne hormone, kot sta serotonin in dopamin, ter telesu lastne kemijske snovi endorfine, ki delujejo protibolečinsko. Zaradi tega se spremeni percepcija bolečine in izboljša propriocepcija oziroma zavedanje telesa. To pa je odlična priložnost, da terapevt preide iz nagovarjanja površine muskulature, ki je velikokrat zgolj posledica, še v samo globino, kjer nagovarja strukturo, kjer so ostale manualne tehnike kot so naprimer sklepne mobilizacije še kako poznajo. To pa seveda ni vse – izjemno pomembno je, da v ta proces vključimo tudi vadbo, ki zajema prsni koš, ramenski obroč, gibljivost lopatic in dihanje. Temu pa bi še dodal: dovolj počitka, hidracijo in učenje pravilnega dihanja, dihalne vaje ter po potrebi čuječnost, meditacijo oziroma kar vas lahko nekoliko umiri.

Še enkrat poudarjam: vzrokov za bolečine in težave – ne samo v vratnem delu, prsnem delu, ledvenem ali kjerkoli drugod v telesu – je veliko. Zelo neodgovorno bi bilo imeti zgolj enega krivca, saj je telo zelo kompleksen preplet različnih mehanizmov. Ravno zato lahko določena problematika vzame precej časa, preden se pokažeta pravi rezultat ali odgovor.